Zaradi te izkušnje nič več ni samoumevno

Življenje, naučilo si me preživeti. Dokazala sem, da znam biti borka, ki se znajde v kriznih situacijah in ne obupa vse dokler ne najde rešitve. In življenje, naučilo si me rasti. Bila sem tiha deklica, prestrašena pokazati se svetu, postaviti se zase in pokazati svoj pravi jaz, a uspelo mi je tudi to.

Čeprav dolgo nisem mogla razumeti zakaj si me pri le 15-ih letih postavilo pred tako težko življenjsko preizkušnjo? Velikokrat sem se zalotila razmišljati ali sem bila morda kriva sama? Sem svetu zakrivila nekaj groznega? Je bila to moja kazen? Ali pa si morda s tem želel preprečiti, da bi storila nekaj groznega? Mogoče pa si to storilo prav brez posebnega razloga? Mogoče sem bila le ena izmed tistih nesrečnikov, ki so naključno bili izbrani med tiste, ki jim bo v življenju grozno, ker nekaj takih pač mora biti. Konec koncev sploh ni pomembno zakaj, tako je bilo in tega se zdaj ne da spremeniti.

Za vedno bom ostala nekdo, ki je svojih devet mladostniških let preživel v boju z anoreksijo. Zdaj to niti ni več tako pomembno, obrnila sem nov list in življenje z anoreksijo je le še bežen spomin. Je pa nekoč bilo zelo pomembno. V nekem trenutku se mi je življenje podrlo, kot hiša iz kock, in pri 15-ih letih ga resnično še nisem znala sestaviti nazaj. Na hitro sem morala odrasti in svoje mišljenje povzdigniti stopničko višje, saj sem se le tako lahko poglobila vase in rešila svoje težave. In čeprav se sliši enostavno, vsekakor ni bilo.

Včasih še sama sebe občudujem, da sem vso to sploh lahko prenašala, in da sem v vsej tisti žalosti sploh lahko našla iskrico upanja, da moje življenje lahko še vedno postane srečno. In vsak sleherni dan sem si hvaležna, da sem se odločila za bitko, čeprav sem že na začetku vedela, da ne bo lahka. Ker je življenje zares postalo lepo! Celo lepše kot je kadarkoli sploh bilo!

Zato, življenje, zdaj vem in razumem zakaj si me peljalo skozi vse to – ker sem se zaradi tega naučila ceniti in biti hvaležna. Čeprav priznam, da si se me odločilo tega naučiti na najbolj grozen in boleč način. Zaradi te izkušnje ni nič več samoumevno. Ležati na plaži, s fantom ob sebi? Najlepša pravljica! Priti domov in biti deležen tisočerih pasjih poljubčkov s strani svoje psičke? Nekaj tako lepega, da se vsakič znova raznežim! Smejati se bedasti šali, skupaj z mojo najboljšo prijateljico? Ali pa tarnati nad veliko dela skupaj s sodelavci? Vse to imam rada! Vse to v mojem življenju mora biti in hvaležna sem, da je. Vse to so razlogi, ki mi vedno znova in znova dokazujejo, da se je bilo vredno boriti.

Življenje, danes ti verjamem, da imaš svoj načrt in točno veš koliko lahko enemu človeku zastaviš. Ne preveč, ne premalo. Točno toliko, kolikor je sposoben prenesti. In tega se moramo zavedati vsi. Vsako oviro, pred katero smo se ravnokar znašli, zmoremo premagati, le dovolj močno si moramo to želeti in se grozno močno potruditi. In verjemite, zmaga na koncu je presneto sladka! Lahko mi verjamete. Točno v tem trenutku uživam njeno sladkobo. Kako velika je bila moja ovira in kako močno sem se morala truditi, da jo premagam, pa lahko preberete v moji knjigi in kdo ve – morda najdete kakšen nasvet, ki bo pomagal tudi vam. 😉

— Špela K. —

Dodaj odgovor