Včasih se ne izkažeš v najboljši luči. Zakaj ne? Si res tako nesposoben?

Se ti je že kdaj zgodilo, da si bil prepričan v svoj uspeh, pa se je na koncu izšlo ravno obratno? Že vnaprej si si vse splaniral in predvidel kako se bo izšlo. Sploh nisi pomislil, da bo šlo kaj narobe. Ko pa bi se morala odviti tvoja situacija, se je vse odvilo popolnoma drugače in domov si odšel s sklonjeno glavo in edinim vprašanjem, o katerem si lahko še razmišljal: Sem res tako nesposoben?

Začel si svoje življenje primerjati z življenji drugih in nenadoma se ti je zdelo, da so vsi srečnejši od tebe. Za čisto vsakega poznanega človeka bi v tistem trenutku lahko našel vsaj eno stvar, en uspeh, le zase ga ne najdeš. Nekdo pri tvojih letih ima že družino in vidiš ga, kako nasmejano, s svojim partnerjem, po mestu potiska voziček. Drugi se je ravnokar zaljubil in je že tako v oblakih, da se mu svet zdi božanski. Spet tretji je ravnokar diplomiral, ali pa se vpisal na magisterij. Nekdo ima super službo, je cenjen med sodelavci ali pa ima vsaj dobro plačo. Pri nekaterih se ti bo zdelo, da so pa vsaj privlačnejši.

nesrecnezKaj pa ti? Je svet pozabil nate? Kdaj bo pa zate prišel tisti trenutek, ko se boš končno lahko nasmehnil in si rekel: »dober sem«! Ravnokar ti je iz rok spolzela dobra priložnost za službo, ki bi ti omogočila vzpon po stopničkah navzgor in, ki bi tvojemu življenju dala smisel. Prepričan si, da tebi se pa res očitno ne bo nasmehnila sreča. Verjeti začneš, da si nesposoben in si morda celo ne zaslužiš boljšega od tega kar imaš sedaj. Si že v preteklosti storil nekaj, zaradi česar te svet zdaj kaznuje in ti daje vedeti, da si zaslužiš vsako minuto nesreče, ki jo ravnokar doživljaš.

Vdaš se v usodo, da tebi pač ne bo uspelo in svet postane za celo frekvenco temačnejši. Tisti dan je že vnaprej določeno, da boš za sabo vlekel slabo voljo. Zaprl se boš v svojo sobo, skrit pred celim svetom in svojo žalost utapljal v nezdravi hrani in nizu televizijskih serij.

Seveda po nekaj urah takega početja ne boš nič boljše volje. Ne samo to, svojo nesrečo boš povlekel s sabo v naslednji dan, pa še v naslednjega, in kar naenkrat se boš zavedal, da si postal zagrenjen nesrečnež, ki se sploh ne zna več spraviti v dobro voljo.

In veš kaj? Takrat ti pa res ne bo nič uspelo. Pa ne zato, ker ne bi bil sposoben, ampak zato, ker se sploh ne trudiš več. Ustavi se za trenutek in pomisli. Drži to kar sem rekla, kajne? Obstal si v svojem prepričanju, da si nesposoben in, da tebi pač ne bo uspelo. Zakaj bi se torej sploh še trudil? Raje ta čas, ki bi ga zagonil za trud, preživiš v nesreči in brezvoljnosti – saj je tako preživet čas res bolje izkoriščen čas od tega, da bi ga zapravil za trud?

Kako narobe! Če se trudiš in ti spodleti prvič, pa se trudiš dalje in ti spodleti še drugič, pa tretjič in morda celo desetič, ti bo pa enajstič uspelo! Bo! Ker nisi nesposoben, le nisi še našel tistega ‘pravega’. Ko boš naletel na nakaj, kar je namenjeno tebi, boš videl, da boš tudi ti doživel ta srečni dan, ko boš lahko rekel: »dober, sem. Uspelo mi je«! Zato stran s tem negativnim razmišljanjem in pojdi raje v svet z dvignjeno glavo – da boš lahko opazil priložnost, ki čaka nate! Kako to vem? Preprosto verjamem vsem, ki jim je že uspelo.

Uspeh

Kot reče moja babica: »Če se še nisi ustalil, še nisi našel tistega pravega«. Babicam gre pa le za verjet! Imajo vrsto let izkušenj… 😉

In konec koncev, verjamem tudi sama sebi. O tem, kako mi je spodletelo večkrat, pa mi je enkrat le uspelo, sem zapisala tudi v svoji knjigi, ki si jo lahko naročiš na www.spelakranjec.com.

 

Špela K.