Motnje hranjenja: ena izmed bolezni sodobnega časa

Po izobrazbi sem dietetičarka in zato si bom tokrat dovolila napisati en strokovni članek o tem, kaj so motnje hranjenja.

Motnje hranjenja uvrščamo med psihične bolezni, saj gre pri njih za izkazovanje notranje stiske, z vedenjem, ki ni normalen in je zdravju škodljiv. Obolela oseba pa svojega vedenja ne dojema kot nenormalnega – še več, prepričana je, da je tako vedenje edino pravilno in se ga mora nujno držati. Vsako odstopanje dojema kot ogromno napako, ki jo je potrebno kaznovati. Kljub dopovedovanju in prigovarjanju drugih, se ne bo pustila prepričati, da svoje vedenje spremeni. Kljub temu, da so motnje hranjenja psihična bolezen, pa so najbolj opazne navzven, telesno.

zdravje

Motnje hranjenja delimo v več podskupin, pri vseh pa ima glavno vlogo hrana – na tak ali drugačen način:
1. motnje hranjenja: anoreksija
2. motnje hranjenja: bulimija
3. motnje hranjenja: kompulzivno prenajedanje
4. motnje hranjenja: ortoreksija
5. motnje hranjenja: bigoreksija.

V tem prispevku si bomo vsako vrsto motnje hranjenja pobliže ogledali, začenši z bigoreksijo, vse do zadnje motnje hranjenja – anoreksije, o kateri sem tudi že največ pisala.

BIGOREKSIJA:
Bigoreksija je oblika motnje hranjenja za katero je značilna obsedenost z izklesanim, mišičastim telesom. Ta oblika motnje hranjenja je značilna predvsem za moške. Oboleli v ogledalu vidi posušeno telo, brez mišic in ne glede na to, koliko mišične mase že ima, nikoli ne bo zadovoljen s svojim izgledom. Bigoreksijo so uvrstili med motnje hranjenja šele pred nekaj leti, ko je postalo zelo cenjeno lepo grajeno moško telo. Takrat so, predvsem moški s slabo samopodobo, dobili vtis, da brez mišične postave ne bodo uspešni in zaželjeni, ter se tako vodili do skrajnosti. Oboleli bo svoje celotno življenje prilagodil gradnji mišične mase. Večino svojega časa bo preživljal v telovadnici in vadil čez meje skrajnosti, načrtoval svojo prehrano, obogateno z beljakovinami, se pri jedi točno držal jedilnika, brez odstopanj, užival razna prehranska dopolnila (za topitev maščob, z beljakovinskimi dodatki, vitamini in minerali, steroide…) in ves čas svoj napredek opazoval v ogledalu. Zaradi tega bo zanemaril svoje družabno življenje, svoje obveznosti, površno opravljal delo v službi, opustil hobije, idr. Imel bo vse simptome, značilne za motnje hranjenja. Po nekaj časa takega vedenja, bo začelo trpeti tudi njegovo zdravje. Nastopile bodo mišične bolečine in poškodbe. Zaradi jemanja steroidov bo trpela krvna slika. Pride lahko tudi do neplodnosti in zmanjšanja spolnega poželenja. Pri veliko obolelih se pojavijo še anksiozne in razpoloženjske motnje. Na koncu vsega pa se bo oboleli še vedno počutil posušeno in neprivlačno. Svojih pridobljenih mišic sploh ne bo opazil. Kljub temu, da oboleli ne strada, je tudi ta oblika motnje hranjenja zelo nevarna in jo je potrebno zdraviti, prav tako kot vse druge motnje hranjenja.

bigoreksija

ORTOREKSIJA:
Ortoreksija je oblika motnje hranjenja, za katero je značilna obsedenost z zdravo prehrano. Prav tako kot bigoreksija, je tudi ortoreksija na novo opredeljena oblika motnje hranjenja, ki se je pojavila v sodobnem svetu, zaradi prevelikega navala smernic o zdravem načinu prehranjevanja. Zaradi njihovega vpliva so posamezniki začeli preresno dojemati te smernice in se jih brezpogojno držati. Pa ne samo to – če so si oboleli na začetku iz svojega jedilnika črtali le hitro prehrano in sladkarije, so postopoma začeli izločevati še preostale skupine živil. Sčasoma postanejo prepričani, da med zdravo hrano sodijo le še zelenjava, sadje, oreščki, semena in nekatere vrste žit. Nekateri gredo še v večjo skrajnost in mora biti vsa ta hrana še biološko in ekološko pridelana. S črtanjem celih skupin živil, ne zaužijejo vseh potrebnih hranil, ki jih telo potrebuje za normalno funkcioniranje in zato tudi ta oblika motnje hranjenja pripelje do zdravstvenih težav. Sprva se bo oboleli sicer počutil bolje, vendar kmalu se bo to obrnilo in nenadoma bo imel premalo energije, pojavljale se bodo vrtoglavice in omotice, ppostal bo anemičen, itd. Zaradi njegove obsedenosti se bo oboleli izoliral od družbe, izogibal se bo obrokom, ki jih ne pripravi sam, trpeli pa bodo tudi njegovi bljižnji. Če je bigoreksija pretežno značilna za moške, se ortoreksija pojavi pri perfekcionistih in tistih, ki želijo imeti nadzor nad vsem. Ortoreksiji bodo prav tako obsojali druge ljudi, ki se ne prehranjujejo tako kot oni. Za določiti ali ima oseba ortoreksijo obstaja Bartmanov test, ki vsebuje vprašanja na katera odgovarjamo z da ali ne in se na podlagi tega ugotovi prisotnost ali odsotnost ortoreksije. Tudi za to obliko motnje hranjenja je pomembno, da se jo zdravi, ker njena skrajnost lahko privede do hudih zdravstvenih zapletov.

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE:
Kompulzivno prenajedanje je oblika motnje hranjenja za katero so značilna ponavljajoča se obdobja prenajedanja. Oboleli nad hranjenjem nima nadzora, zato v kratkem času zaužije zelo velike količine hrane, predvsem nezdrave in visokokalorične. Tej veliki količini hrane se ne more upreti. Lahko bi se reklo, da gre za zasvojenost, saj si oboleli ne more pomagati in se ustaviti jesti. Jo je pa težje zdraviti kot ostale zasvojenosti, ker pri ostalih zasvojenostih preprosto nikoli več ne užiješ sredstva, ki te zasvoji (npr. droge), pri zasvojenosti s hrano pa ne moreš nikoli več jesti, ker je hrana vir preživetja. Obolelim hrana pomeni nekakšno tolažbo, s katero blažijo svojo stisko. Čeprav to tolažbo občutijo samo v času hranjenja. Pogosto se vzrok za to obliko motnje hranjenja skriva v družini v kateri je oboleli odraščal. Večkrat se pojavi pri ženskah, ponavadi na začetku vstopa v dobo odraslosti in pri osebah, ki so se v svojem mladostništvu srečale z številnimi dietami. Najbolj očitni znak za to obliko motnje hranjenja je prekomerna telesna masa, čeprav je lahko pri nekaterih ta normalna ali le malo povišana, to pa zaradi obdobij stradanja, ki jih imajo nekateri oboleli. Ponavadi se osebe, obolele za kompulzivnim prenajedanjem težko spopadajo s stresom in težkimi situacijam. Tudi ta oblika motnje hranjenja pripelje do številnih zdravstvenih zapletov, kot so povišan krvni tlak, holesterol, mašenje žil, nevarnost za kap, idr., zato je tudi to obliko motnje hranjenja potrebno zdravniško zdraviti.

debelost

BULIMIJA:
Bulimija je oblika motnje hranjenja, za katero so značilna obdobja prenajedanja in nato bruhanja, uporabe odvajal, stradanja ali prekomerne telovadbe, z namenom spraviti vso to hrano ven iz telesa in preprečiti rejenje. Ta oblika motnje hranjenja se pojavi med 16 in 27 letom starosti. Oboleli ima prav tako kot pri anoreksiji paničen strah pred debelostjo in se v svoji koži ne počuti samozavestno. Le da je bulimijo veliko težje odkriti kot anoreksijo, saj ima oboleli ponavadi normalno telesno maso, je in svoje bruhanje dobro skriva pred drugimi. Se pa pri bulimiji kmalu pojavijo številni zdravstveni zapleti. Zaradi bruhanja ima oboleli poškodovano kožo na rokah, zobje postanejo rumeni in dlesni krvave, lasje in nohti pa so krhki in lomljivi. Ob teh očitno vidnih znakih pa se pojavijo še zapleti v črevesju, žrelu, želodcu, trebuhu, trebušni slinavki, ledvicah in srcu. Pride do amenoreje, dehidracije, glavobolov, omotice, ter vedenjskih in razpoloženjskih sprememb. Tudi osebe s to obliko motnje hranjenja večinoma jedo nezdravo in visokokalorično hrano. To pa zato, ker jim da občutek varnosti in tolažbe. Po obilnem obroku se oboleli sam sebi začne gnusiti in se sramovati samega sebe. To mu še zmanjša samopodobo in zato se bo naslednjič spet prenajedel in spet bruhal. Iz tega začaranega kroga se bo oboleli zelo težko rešil, zato se tudi pri tej obliki motnje hranjenja priporoča zdravniško zdravljenje.

ANOREKSIJA:
Anoreksija je oblika motnje hranjenja, za katero je značilno stradanje. Oboleli se boji debelost in zaradi tega strahu odklanja vse vrste hrane, predvsem nezdravo in visokokalorično hrano. Ponavadi se ob tem še intenzivno ukvarja s športnimi aktivnostmi, da bi si čim hitreje, čim bolj znižal telesno maso. Ves čas se tudi opazuje v ogledalu in vidi pomanjkljivosti na svojem telesu. Dlje časa kot strada, bolj se bo videl debelega. Anoreksija se ponavadi pojavi pri mlajših kot pa pri bulimiji – torej nekje v obdobju pubertete. Prav tako se pogosteje pojavi pri dekletih. Razlogov zakaj se pojavi je veliko, lahko je krivec družina, lahko ima tako osebnost, lahko gre za zlorabo, ali nekaj čisto drugega. Ta oblika motnje hranjenja je najbolj opazna navzven, saj oboleli shjuša na nenormalno nizko telesno maso. Obolelemu se začnejo videti kosti in nobeno oblačilo mu ni več prav. Zaradi prenizke telesne mase obolelega tudi ves čas zebe, njegovi nohti in lasje postanejo brez sijaja in se lomijo, njegova koža je bledičasta. Trpijo tudi njegovi notranji organi. Zaradi svoje obsedenosti se oboleli odmakne od družbe in družine, pade mu koncentracija v šoli, opusti hobije, idr. Če telesna masa pade preveč nizko lahko pride do kome ali celo do smrti. Prav zato je zelo pomembno, da se tudi to obliko motnje hranjenja odkrije čim prej in bolnišnično zdravi.

anoreksija

ZDRAVLJENJE MOTNJE HRANJENJA:
Motnje hranjenja so ena izmed najtežje zdravljivih psihičnih bolezni, ker za njih ne obstaja zdravila. Oboleli se mora sam prepričati, da je njegovo vedenje napačno in zdravju škodljivo. Sam mora dojeti, da oseba, ki jo vidi v ogledalu ne obstaja, pač pa je to le popačena slika prave osebe, nevarno shirane (pri anoreksiji, ortoreksiji in bulimiji), nevarno debele (pri kompulzivnem prenajedanju) ali nevarno mišičaste (pri bigoreksiji). Prva skupina mora dojeti, da je za življenje potrebno jesti in, da ga hrana v normalnih količinah ne bo zredila, pač pa ga le ohranjala živega. Druga skupina mora dojeti, da mu basanje s hrano dolgoročno škoduje in, da je hrana vir življenja in ne stvar za blaženje bolečine. Tretja skupina pa mora dojeti, da nenaravno pridobivanje mišične mase ne vodi do lepega in zdravega telesa. Da pa oboleli pride do tega spoznanja je potrebnega veliko truda, veliko volje in veliko vztrajnosti. Oboleli tudi ne bo zmogel sam. Za zdravljenje motnje hranjenja se predlaga zdravljenje s pomočjo zdravnikov in psihiatrov. Zdravniki bodo skrbeli, da bo oseba, ki ima motnje hranjenja, postopoma pridobivala ali zmanjševala na telesni masi, da bo telesu priskrbljena zadostna količina vitaminov in mineralov, da bo nemoteno delovanje njegovih organov ipd. Psihiater pa bo poskrbel za psihični del – del iz katerega je sploh prišlo do motnje hranjenja. Obolelemu bo pomagal odkriti vzrok za nastanek motnje hranjenja. Ta del je zelo težaven, ker se večina bolnikov sploh ne zaveda, kaj je tisto, kar jih potiska navzdol. Pri odkrivanju le-tega, se večina bolnikov sooči s svojimi problemi, ki jih je že dolgo nazaj potisnila v pozabo. Vendar do tega more priti, ker le tako se lahko potem lotimo reševanja motnje hranjenja. Ko bosta s psihiatrom našla ta vzrok, se bo oboleli moral soočiti z njim in ga rešiti. Ne bo smel več dopustiti, da ga le zakoplje v pozabo. Ko bo enkrat vzrok odpravljen, bo oboleli na svet gledal že s popolnoma drugačne perspektive in tudi sebe bo začenjal dojemati drugače. Počasi, seveda, v ogledalu ne bo več videl popačenega sebe. Opazil bo, da tako suh oz. debel oz. mišičast ne more biti. Tudi hrano bo začel dojemati drugače. Tudi osebnostno se bo odprl, se začel spet družiti s prijatelji, ukvarjati s hobiji in načrtovati svojo prihodnost. Nekega dne se bo zavedal, da njegove motnje hranjenja, ki mu je krojila življenje, ni več in je zopet srečen.

MOTNJE HRANJENJA IN POGOSTOST:
Motnje hranjenja iz leta v leto naraščajo. Postajajo pereč problem sodobnega sveta, še posebno zato, ker jih je tako težko zdraviti. Še posebno mladi, ki najpogosteje zbolevajo, na račun motnje hranjenja zgubijo veliko najlepših let. Po drugi strani pa se o motnjah hranjenja veliko premalo govori in na ta način se še bolj otežuje možnosti za zdravljenje. Mislim, da bo v ugotavljanje zdravljenja potrebno vložiti še veliko truda in časa, da se bo odstotek pozdravljenih povišal. Zdravila za motnje hranjenja najbrž ne bomo nikoli ugotovili, saj gre za razmišljanje posameznega človeka in za to ne obstaja le tableta, pač pa je potrebno veliko več. Izboljšati bomo mogli tudi medsebojne odnose in povezanost, ter spet začeti ceniti zaupanje in dobroto, ne pa lepote kot to čedalje bolj počnemo.

POTREBUJETE POMOČ PRI ZDRAVLJENJU MOTNJE HRANJENJA?
Dandanes je na voljo že veliko centrov in svetovalnic, h katerim sebulimija lahko zatečete po pomoč.
– kot prvo bi omenila oddelek za motnje hranjenja v Kliničnem centru,
– svetovalnica Muza,
– svetovalnica Introspekta,
– obstaja pa še veliko manjših svetovalnic, ki svoje storitve ponujajo tudi na spletu, tako da jih enostavno najdete.

Za kakršen koli nasvet pa se vedno lahko obrnete tudi name. Konec konec motnje hranjenja najbolj poznamo tisti, ki smo se z njimi srečali.

 


Špela K.