Mnenja

V čisto vsaki povedi sem čutila sebe

Draga Špela!

Res ti hvala ker si napisala to knjigo. V bistvu mi je dosti pomagala. Po tej knjigi sem se malo zamislila in ugotovila da suho telo ni najpomembnejše, čeprav nas zelo privlači. Ko sem začela brati tvojo knjigo, sem že na začetku ugotovila da so se ti dogajale ravno iste stvari, ki se sedaj dogajajo meni. V čisto vsaki povedi sem čutila sebe. Jaz se s tem obremenjujem že dve leti in pol. Ti si se pa 9. Res si zelo več pretrpela kot jaz.

Ko sem videla, da so se tebi iste stvari dogajale kot se meni, sem vedela da nisem edina, ki je obsedena s to boleznijo. Meni zdravniki že zdaj težijo in me ne pustijo pri miru. Malo sem se zamislila, ko si napisala, da z anoreksijo in hujšanjem ne bom srečna. Čeprav sem cel čas bila ponosna nase in zelo srečna, ker sem se iz dneva v dan samo stradala in pretirano telovadila. Sama sebi sem se zdela boljša od drugih ker so oni jedli in se “redili”, med tem ko sem jaz hujšala. Takrat sem bila zelo osamljena. Po cele dneve sem samo tičala čisto sama doma in telovadila 4 ure na dan.

Po tvoji knjigi sem ugotovila, da ne morem imeti preveč suhega telesa čeprav si to želim, in da bom svoje cilje dosegla samo, če bom zdrava. Zato sem se odločila, da bom šla na zdravljenje. Zdaj sem se začela zavedati, da imam bolezen in da potrebujem pomoč.

Res, čestitam ti. Čeprav si se zelo dolgo borila z anoreksijo, ti je na koncu le uspelo. In zdaj si srečna, zelo te občudujem. Tvoja knjiga mi je bila zelo všeč in toplo jo priporočam vsem, ne le tistim, ki se borijo z motnjo hranjenja. Knjiga je vredna branja. Ta knjiga mi je do zdaj najbolj koristila od vseh drugih.

Želim ti vse najboljše v življenju, uživaj.

Sabina
avgust 29, 2016

Hvala še enkrat za to prečudovito knjigo

Res vsa čast za napisano knjigo, saj je odlična. Kako je lahko življenje kruto. Vso čast da si prebrodila vse te slabe trenutke. Imava kar podobno življenje. Priporočila jo bom tudi drugim v branje, naj tudi oni vejo kakšno pot prehajamo ljudje z anoreksijo. S prebiranjem tvoje knjige mi je naredilo “klik” v glavi da z jamranjem ne bom prišla nikamor, če se bom predala anoreksiji bom poražena slej kot prej. Moram uživati vsak trenutek posebej saj sem že tako ali tako zapravila veliko časa za trpljenje. Zdaj je čas da začnem na novo, čas za novo Tino ki bo s časom srečnejša kot kdajkoli prej. Hvala še enkrat za to prečudovito knjigo.

Tina
avgust 29, 2016

Hvala ti za tole

Odlična knjigica! Človeku daš vedeti o anoreksiji in ogromno koristnih napotkov za življenje. Hvala ti za tole. V užitek mi jo je bilo prebrati!

Sploh ne vem, kje bi jo začela hvaliti oz. hvalila tebe. Super je napisana, tako sproščeno branje pa še veliko odneseš od tega.

Všeč so mi prispevki tvoje družine in cimre, slikce, to še dodatno popestri.

In spet se bom ponovila zelo zelo zelo upravičeno si lahko ponosna nase! Prepričana sem, da boš v življenju dosegla še zelo veliko in ob tem uživala!

Agata
julij 20, 2016

Med branjem jokam kot dež

Med branjem tvoje knjige jokam kot dež. Čestitke, svoja občutja si resnično ponesla v naš doseg dojemanja, da lahko tako s tabo kot s knjigo dihamo smisel napisanega. Res si se me dotaknila. Fascinantno.

Ampak knjiga ni napisana samo za tiste z anoreksijo, pomen je še drugje. In to je tisto, ko sploh nimaš anoreksije, pa se vseeno najdeš notri v knjigi – pomoč vsem na tem svetu. Vsak najde nekaj zase. Vsi ljudje, ki jo bodo držali v rokah, ti bodo hvaležni. Poklon.

In v prvi vrsti tudi poklon tebi, kakšne bitke si bila.

Ksenja
julij 16, 2016

Če bi jaz imela anoreksijo, bi zagotovo prenehala z njo

Danes sem prebrala knjigo! Resno sem jo začela brati pred tremi dnevi. V življenju nobene knjige nisem prebrala v tem času! Mislim, da sem se odlično odločila, ko sem jo kupila. Knjigo sem brala tako hitro (vsaj zame), da me je presenetilo, da toliko zmorem, saj sem ponavadi v 1 uri prebrala komaj 10 strani.

Zelo so mi všeč poglavja, sploh pa vilica, ki je obrnjena v različne položaje rok, zelo izvirno, moram pohvaliti! Sicer pa mi pri knjigi ni bilo všeč samo to! Zanimivo mi je bilo, da so bile besede družine in cimre dobesedno napisane! Tudi platnice so bile lepo urejene in slike, ki ste jih priložili zraven, so mi bile všeč.

Knjigo sem brala večinoma na plaži in, ko so mi drugi kaj govorili, jih enostavno nisem slišala, ker sem bila toliko zatopljena v branje! Moja ocena knjige je zelo pozitivna. Všeč mi je tudi zadnje poglavje, kjer ste povzeli bistvo knjige in napisali svoje izkušnje!

Jaz osebno anoreksije nimam in je tudi ne bom imela, ker me je ta knjiga tudi spravila do tega, da ne bi hujšala preveliko! Res imate smisel za pisanje knjig tako,da vam priporočam,da napišete se kakšno! Če boste napisali še kakšno vas prosim, če mi sporočite, da jo kupim in si jo preberem!

Ida
julij 16, 2016

Knjiga pritegne še take, ki sploh ne marajo knjig

Moram priznati, da nikoli nisem brala knjig… Tudi, ko sem šla v preteklih letih na dopust, sem si sposodila goro knjig o depresiji, anoreksiji, samomoru, najstniških težavah , pa vedno ko sem začela brati prvo, sem obupala nad vsemi in končala že po prvi strani.

Včeraj sem šla v knjižnico in sem vprašala, če imajo kakšne knjige na to temo. No in mi je gospa, med drugim, predlagala  tudi vašo knjigo. Je rekla, da je med novejšimi. Ker mi je bil naslov všeč in knjiga zelo simpatično napisana, sem jo začela danes brati kot prvo. Ne morem verjet – knjiga me je tako pritegnila! Sem šele nekje na začetku 1/3 ampak kar ne morem jo nehat brati. Pa nikoli nisem tako dolgo vztrajala z knjigo v roki.

Zakon je res in wow super napisana in lahko beroča. Vse pohvale, knjiga pritegne še take, ki sploh ne marajo knjig.

Kaja
julij 16, 2016

Postava ni najpomembnejša

Je res odlična knjiga. Ko jo prebereš, se vprašaš, ali bi se res še pritoževal nad svojo postavo ali bi sam sebe sprejel takšnega kot si in raje užival v tem kar imaš.

Anja
junij 21, 2016

Videz ni najpomembnejši

Knjiga vredna branja in spoštovanja. Knjiga, ki ti da vedeti, da je v življenju marsikaj pomembnejšega kot samo tvoj zunanji videz ter obremenjevanje z njim.

Ajda
junij 21, 2016

Jokaš in se smeješ

Res super knjiga. Priznam, da sem se na nekaterih delih še celo jaz zraven jokala (takrat, ko ti je umrl Charlie in takrat, ko si pisala o dedku), ampak po drugi strani pa sem se na določenih mestih tudi nasmehnila. Kar predstavljala sem si tvojega očeta, kako kriči nate, pa čeprav verjamem, da pri vas to kreganje ni bilo najbolj luškano in simpatično. In še par odlomkov mi je privabilo nasmeh na usta. Sicer pa ti lahko samo čestitam, da si se odločila o tej zadevi pisati. Ker napisanega o tem je cela gora literature, ampak le iz strani psihiatrov, strokovnjakov itd., ne pa tudi o tem, kaj pravzaprav prestaja tisia oseba, ki se sooča z anoreksijo. Res ti lahko samo čestitam.

Daša
junij 21, 2016

Izredno všeč!

saso s.

Vsebinsko sploh ne vem, kako bi obrazložil, da mi je tvoj zapis izredno všeč. Od sloga pisanja naprej. Zgodba je bitka, s srečnim koncem, ki te preprosto potegne vase, vzbuja sočutje, izpostavlja stanje, ki ni tako redko, a je pogosto prezrto in … in bo odlično čtivo za marsikoga, ki se na takšen ali drugačen način srečuje ali spopada z anoreksijo, tako za bolnike kot tudi starše, sorodnike… Saj pravim, da ne vem, kako bi te prehvalil… gre za odlično tematiko, odlično življenjsko zgodbo in že zdaj na pol priročnik za samopomoč pri anoreksiji.

Sašo S.
maj 14, 2016

Bravo!

nina mandelj

Rečem lahko le bravo! Tako pristno opisanih občutkov pomoje še nisem brala. In taka mera spodbude, ki jo ti daješ za druge s podobnimi težavami,.., ne vem kako se jih lahko bolj dotakneš.

Nina Mandelj
maj 14, 2016